Kaj pa mi?

NE DOPUSTIMO BITI SPREGLEDANI

Ukrepi, ki jih je Vlada Republike Slovenije v času epidemije COVID-19 sprejemala za študente, so bili nezadostni, mnoge mlade pa je porinila na rob eksistenčne krize. Duševno stanje mladih je katastrofalno, zaradi upada ponudbe študentskega dela pa so v najslabšem socialnem položaju študenti z visokimi stroški študija (izredni študenti, študenti starši, tuji študenti, študenti invalidi…).

Trend poslabševanja socialnega položaja študentov pa je dolgoročen. V zadnjem desetletju se je npr. krčila štipendijska politika. Zmanjšalo se je število podeljenih štipendij, nižja je tudi njihova povprečna višina. Obenem so se, zaradi šibko financiranega javnega visokega šolstva iz državnega proračuna, povečevali vpisni in drugi skriti stroški študija. Bivanje v študijskih središčih je postalo še dražje; v Ljubljani in na Obali morajo študenti s tujimi turisti tekmovati pri najemu stanovanj.

Mladi v slabšem socialnem položaju težje dostopajo do visokošolske izobrazbe, kar je zaskrbljujoče. Potrebne so sistemske spremembe, sicer bodo v prihajajočem desetletju študirali le tisti mladi, ki izhajajo iz dovolj premožnih družin, da svojim otrokom lahko zagotovijo pridobitev terciarne izobrazbe. Na Študentski organizaciji Slovenije smo zato pripravili paket sistemskih sprememb na različnih področjih študentskega življenja, ki bi študij mladim zopet približal, ob tem pa državi omogočil dvig kompetenčnega potenciala.

ZUPŠ-1

Predlog zakona.

ZAKON ZA UREJANJE POLOŽAJA ŠTUDENTOV

Predlog zakona vključuje zakonske spremembe z različnih področij življenja mladih ter naslavlja sistemske pomanjkljivosti obstoječih ureditev.
  • Povečanje višine državnih štipendij za 20 %

Po podatkih raziskave Evroštudent VI so povprečni stroški študenta 413,3 eura (mediana) oziroma 511,7 eura (aritmetična sredina), medtem ko je višina povprečne državne štipendije 122 eurov. Zaskrbljujoč je tudi podatek iz iste raziskave, da slovenski študenti nadpovprečno slabo ocenjujejo svoj finančni položaj: kar 38 odstotkov študentov poroča, da se srečujejo z (zelo) resnimi finančnimi težavami. Očitno je torej, da državne štipendije, kot ukrep, ki bi študentom iz socialno ogroženih okolij omogočil izobraževanje, za doseganje svojega namena, niso dovolj visoke. Zato predlagamo postopen dvig za 20% do leta 2024.

  • Dodatna, 6. in 7. razred prejemnikov državne štipendije

Podatek iz raziskave Evroštudent VI kaže na prešibko socialno politiko za mlade v izobraževanju: štipendije in socialni prejemki za samo 21,8% slovenskih študentov pomenijo pretežni vir prihodka, s katerim razpolaga slovenski študent. 15,1% študentom največ sredstev zagotovi družina, kar 62,6% vseh pa največji vir prihodka predstavlja zaslužek od dela. Glede na podatke Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je državno štipendijo leta 2018 prejemalo le 20 odstotkov študentov, kar je občutno manj kot 38 %, kot je študentov, ki sporočajo, da se srečujejo z resnimi finančnimi težavami. Zato predlagamo uvedbo novega razreda prejemnikov državnih štipendij, s čimer se bo število prejemnikov štipendije povečalo.

  • Odprava starostne omejitve pri pridobitvi pravice do štipendije

V ZŠtip-1 je za štipendiste določen splošni starostni pogoj za pridobitev štipendije, po katerem so do štipendij upravičeni dijaki, ki so pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program sekundarnega ter študenti, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program terciarnega izobraževanja. Po mnenju ŠOS je starostni pogoj določen povsem arbitrarno, zaradi tega pa tudi diskriminatoren, podobno kot pri zdravstvenem zavarovanju družinskih članov. Visokošolska zakonodaja namreč določa, da imajo študenti ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravice in ugodnosti, ki izhajajo iz naslova statusa študenta, kot jih določajo posebni predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov. S spremembo se omogoči prejemanje štipendije tudi starejšim študentom, v kolikor izpolnjujejo ostale pogoje.

  • Izvzem dohodkov iz študentskega dela in kadrovskih štipendij do višine minimalne plače iz izračuna upravičenosti do socialnih transferjev po ZUPJS

Ključna funkcija študentskega dela je socialni korektiv, ki socialno šibkejšim dijakom in študentom omogoči šolanje za želeno izobrazbo, tudi če prihajajo iz socialno šibkejših družin. Ker pa se prihodki iz študentskega dela upoštevajo pri izračunu upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, državna štipendija, subvencija za vrtec,…) je mnogo družin oškodovanih, ker kateri izmed otrok opravlja študentsko delo. Prizadete in na nek način kaznovane so predvsem socialno šibkejše družine, ki zaradi počitniškega dela otrok(a) prejmejo nižji otroški dodatek in druge socialne transfere. Zato je potrebno študentsko delo do višine posebne osebne olajšave v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, izvzeti iz dohodka družine, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

  • Brezplačni prevozi za dijake in študente

Rešitev na področju subvencioniranih prevozov zagotavlja brezplačno uporabo javnega potniškega prometa (JPP) dijakom in študentom, ki za dostop do izobraževalnega zavoda uporabljajo JPP. Brezplačna uporaba JPP se zagotovi za relacijo med krajem stalnega prebivališča in krajem izobraževanja, v kolikor je oddaljenost med njima vsaj 2 kilometra.

  • Zdravnik v kraju študija

Študenti, ki študirajo zunaj kraja stalnega prebivališča, imajo pogosto težave z dostopom do primarnega zdravstva v kraju študija, saj imajo osebnega zdravnika v kraju stalnega prebivališča. S spremembo Zakona o zdravstveni dejavnosti se vsaj nominalno uredi pravica do dostopa do osebnega zdravnika za te študente tudi v kraju študija.

  • Višja subvencija za prehrano

Med letoma 2012 in 2019 se višina subvencije za prehrano študentov zaradi ukrepov v Zakonu o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) ni usklajevala z rastjo cen življenjskih potrebščin. Posledično so stagnirale vrednosti študentske prehrane, študenti za obrok plačujejo vse več, ponudba prehrane pa se vse bolj krči zaradi omejitve najvišje cene obroka. Zato se predlaga dvig subvencije za prehrano na 2,92 eura, pozneje pa tudi dvig cene obroka ponudnikov.

  • Subvencionirana študentska prehrana tudi v poletnem mesecu in podaljšanje časovnega intervala koriščenja

Zakon o subvencionirani študentski prehrani trenutno določa omejitve koriščenja prehrane v poletnem mesecu (med 15. julijem in 15. avgustom), po mnenju študentov, neutemeljeno. Študijske obveznosti se namreč izvajajo tudi v tem času (predvsem priprava zaključnih del), ob tem pa mnogo študentov v tem času opravlja študentsko delo, pri katerem malica ni zagotovljena, kot to velja za osebe, v delovnem razmerju po pogodbi o zaposlitvi. Zato bi bila ponovna uvedba SŠP v tem mesecu smiselna. Prav tako se predlaga razširitev možnosti koriščenja SŠP od 7:00 do 22:00. Študijski proces, predvsem zaradi bolonjske reforme, traja na dnevni ravni dlje časa, s tem pa študenti, zaradi obveznih predavanj in vaj, zapuščajo fakultete v poznih urah in jim brez odmora za malico in kosilo ni omogočeno koriščenje pravice do subvencionirane prehrane.

  • Omogočanje subvencionirane študentske prehrane (SŠP) prejemnikom invalidske pokojnine

Trenutno veljavna zakonodaja omogoča koriščenje SŠP tistim študentom, ki prejemajo družinske pokojnine, ne pa tudi druge vrste pokojnin. S predlogom spremembe se dostop do SŠP omogoči tudi prejemnikom invalidske pokojnine, ki so v nekaterih primerih redni študenti, zakonodaja pa jim dostop do sicer univerzalne pravice študentov, onemogoča.

  • Dokazovanje istovetnosti s študentsko izkaznico

Trenutna opredelitev preverjanja istovetnosti je preveč ohlapna in dopušča možnost interpretacije, da se ob unovčitvi lahko uporablja kateri koli dokument, ki vsebuje fotografijo. V definiciji se uporablja besedna zveza osebni dokument, ki ga slovenska zakonodaja ne definira. Gre za javno listino, ki jo izda državni organ ali kateri drug organ z državnim pooblastilom.

  • Bivanje višješolskih študentov v študentskih domovih

Trenutna ureditev v neenak položaj postavlja študente višješolskih zavodov s študenti, ki obiskujejo visokošolske ali univerzitetne študijske programe. Le slednji namreč lahko bivajo v študentskih domovih, medtem ko študenti višješolskih programov lahko, zaradi določil 2. odstavka 41. člena Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04 in 100/13) subvencionirano bivajo le v dijaških domovih. Opozarjamo, da študij na višješolskih študijskih programih prav tako spada v terciarno izobraževanje, kar potrjujejo tudi sprejeti dokumenti in sklepi ministrskih konferenc evropskega visokošolskega prostora (EHEA), zato mora zakonodajni okvir višješolskega izobraževanja stremeti k izenačevanju pravic in dolžnosti študentov s tistimi, ki študirajo na visokošolskih zavodih. Tudi sicer bivanje (praviloma mladoletnih) dijakov ne moremo enačiti z bivanjem (polnoletnih) študentov, saj dijaški domovi opravljajo tudi vzgojno funkcijo, ki je za študente omejujoča.

  • Opredelitev javnega razpisa za subvencionirano bivanje v ZVis

Subvencionirano bivanje študentov je po mnenju ŠOS pravica, ki izhaja iz statusa študenta, čeprav področna zakonodaja (Zakon o visokem šolstvu) le-tega ne opredeljuje tako. Zato mora pogoje javnega razpisa za dostop do pravice do subvencioniranega bivanja določiti področni zakon, t.j. Zakon o visokem šolstvu.

  • Zagotavljanje enake obravnave študentov ter prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja v študijskem okolju

V zadnjem letu je vse večje število predvsem študentk pričelo opozarjati na psihološka in, kar je še posebej zastrašujoče in alarmantno, spolna nadlegovanja visokošolskih učiteljev. Diskriminacija na podlagi spola je v ustnem izročilu študentov in študentk že generacije, v zadnjem letu pa so se pojavila pričevanja celo o spolnem nasilju visokošolskih učiteljev_ic nad študenti_kami. Pri tem je izjemno pomembno opozoriti tudi na razmerje moči, ki med visokošolskim učiteljem_ko in študentom_ko že obstaja, toliko bolj pa je zato sporno izvajanje psihičnega in spolnega nasilja.

Tekom postopka zoper visokošolske učitelje se je izkazalo, da ti niso ustrezno urejeni in ne zagotavljajo varstva žrtev v okviru visokošolskih zavodov. Dodatna težava je razdrobljenost visokošolskega prostora, saj krovna zakonodaja niti ne predvideva ustreznega urejanja področja, zato se lahko zavodi tega področja lotevajo različno, ali pa, še pogosteje, se ga niti ne lotevajo.

  • Prepoved zaračunavanja vpisnin

V zadnjih letih se je na vseh visokošolskih zavodih povečalo število plačljivih obveznosti znotraj študijskih programov. Najpogosteje se to odraža skozi višini vpisnine v vsak letnik, kamor se umešča vse več različnih stroškov. Na nekaterih študijskih programih se je vpisnina toliko zvišala, da je nemogoče upravičeno trditi, da je vpisnina samo administrativni strošek. ZVis v 77. členu določa, da so šolnina in drugi prispevki za študij, prihodek visokošolskega zavoda. Takšen zapis predstavlja nevarnost za že videno povečevanje drugih prispevkov, med katerimi je tudi vpisnina. Pojav epidemije je te stroške še dodatno poudaril, saj se je dostop do storitev, ki naj bi jih pokrivala vpisnina močno zmanjšal, vpisni stroški pa so ostali enako visoki. Ob tem poudarjamo, da so prispevki za študij nepravični in omejujejo enak dostop do izobraževanja. Predlog omejuje višino stroškov, ki jih lahko visokošolski zavodi zaračunavajo za administrativne stroške vpisa in študija.

  • Dodatno študijsko leto za rojenega otroka (doslej: živorojenega)

Zakonodaja trenutno določa, da imajo študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. Določba, da podaljšanje statusa za eno leto velja samo za živorojenega otroka ni ustrezna, saj ne upošteva fizičnih in predvsem psihičnih težav s katerimi se soočajo študentke in študenti, ki zaradi različnih zapletov rodijo mrtvorojenega otroka. Predlagana ureditev upošteva stisko študentk in študentov, ki se soočajo z izgubo otroka in jim omogoči, da v tem težkem obdobju izkoristijo pravico do dodatnega leta statusa.

  • Ohranitev statusa študenta za študente višjih šol do konca študijskega leta, tudi če prej diplomirajo

Ureditev, ki že velja za študente na visokošolskih zavodih, po kateri ti obdržijo status študenta do konca študijskega leta, tudi če prej diplomirajo, želimo prenesti tudi na višje šole. Pri tem poudarjamo, da morajo imeti študenti enake pravice, ne glede na to, na katerem zavodu se izobražujejo; da imajo diplomanti pogosto težave z iskanjem zaposlitve, zato pogosto odlašajo z zaključkom študija do konca študijskega leta; da se posledično tudi zagovori zaključnih del večinoma izvajajo proti koncu študijskega leta, kar pomeni dodatne obremenitve višješolskih zavodov. Na ta način bi višješolske študente spodbudili k zaključku študija še pred koncem študijskega leta.

  • Uvedba digitalne študentske izkaznice

V trenutnem Zakonu o visokem šolstvu je že od 1993 določeno, da se status študenta izkazuje s študentsko izkaznico. Zaradi očitnega napredka tehnologije pri možnosti uporabe študentske izkaznice je določba zastarela. Študentska izkaznica se zaradi te določbe izdaja v enostavni fizični obliki in je omejena na uporabo v redkih primerih, kot so vizualna identifikacija na zavodu in v knjižnici zavoda. Takšna oblika zmanjšuje potencial uporabe študentske izkaznice, ki ga takšna identifikacija lahko ima na različnih področjih študentskega življenja. Obveznosti in pravice študentov segajo izven okvirjev zavoda na katerega je vpisan, zato mora tudi identifikacija študenta omogočati uporabo izven zavoda. Področje bivanja, študentske prehrane, subvencioniranega prevoza, začasnega in občasnega dela so le nekatera kjer bi uporaba napredne študentske identifikacije olajšala administracijo in uporabo tako za študente kot za ponudnike. Predlog tako določi možnost izdaje digitalne izkaznice, ki je zaradi lažje in bolj priročne uporabe skozi mobilno ali spletno aplikacijo, nujna. Dodatno se določa, da za strokovno organizacijske naloge prevzame Študentska organizacija Slovenije, ki trenutno že deluje z javnim pooblastilom za subvencionirano prehrano in beleženje delovnih izkušenj, obenem pa je edina organizacija v Republiki Sloveniji, ki pokriva študente vseh višješolskih in visokošolskih zavodov.

  • Dopolnitev opredelitve študentov s posebnimi potrebami in posebnim statusom

Študente s posebnimi potrebami in posebnim statusom je določil že ZUPŠ leta 2017. Vendar pa trenutno veljavni 69.a člen ZVis izpušča študente s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, kamor spadajo npr. osebe z disleksijo, ADHD, in drugimi. Zato se med študente s posebnimi potrebami dodaja tudi ta skupina študentov.

  • Dodatek na delovno dobo tudi za čas opravljanja študentskega dela

Na podlagi 129. člena Zakona o delovnih (ZDR-1) delavcu, ki je skladno s tem zakonom v delovnem razmerju po pogodbi o zaposlitvi, pripada dodatek na delovno dobo, ki se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Praviloma pa dodatek na delovno dobo znaša 0,5 % bruto plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. Dijakom in študentom z opravljanjem študentskega dela pa teče le pokojninska, ne pa tudi delovna doba. Z vidika dodatka na delovno dobo so tako posamezniki, ki opravljajo študentsko delo, le navidezno v enakopravnem položaju s tistimi, ki študentskega dela niso opravljali, saj oboji pričnejo delo brez dodatka na delovno dobo. Vendar pa bo povprečni diplomant, ki je v času izobraževanja opravljal študentsko delo, dodatek na delovno dobo prejemal 38 let, zaradi česar bo v zadnjih 2 letih delovne dobe prikrajšan za prejemke v skupni višini 19,25 % bruto plače. Pri teh posameznikih pa bo zato nižja tudi osnova za izračun pokojnine. Zaradi drugačnega načina plačevanja opravljenega študentskega dela (po urni postavki) kot to velja pri delovnem razmerju po pogodbi o zaposlitvi (mesečna bruto plača) ter želje po ohranitvi njegove fleksibilnosti, predlagamo, da so do dodatka za delovno dobo upravičeni zaposleni v delovnem razmerju po pogodbi o zaposlitvi, ne pa tudi dijaki in študenti, ki opravljajo študentsko delo. Ti pa ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi upravičenost do dodatka na delovno dobo dokazujejo z izpisom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o pridobljeni pokojninski dobi.